PD
Mežica na facebook-u 
|
|
|
|
|
|
|
Že
spodaj v gozdu, med hojo s Poljane proti Hamunovem vrhu, se je iz trde
teme sramežljivo pričelo rojevati novo jutro. Sprva niti ni
kazalo, da se bo iz tiste bledikaste modrine in meglenih ponjav, obešenih
na okoliške hribe, napravilo kaj prida lepega. Pa je ravno tam na
travniku, kjer se prvič odpre razgled po okolici, začelo vleči.
Veter je moral potegniti tudi preko Stovčnikovih travnikov in Volinjaka.
Preluknjal je oblake in preostale sive krpe dolgo preganjal po nebu in
čez pobočja sem ter tja. V nekem trenutku se je skozi prosojni
sloj oblačnosti izrisala oranžnorumena krogla. Še hipec
kasneje se je v meglah razprla pahljača sončevih žarkov.
Predstava je trajala le nekaj sekund. Najlepšo sliko je lahko shranil
le spomin. Nič drugega ni bilo moč postoriti.
|
|
