|
|
UTRINEK/
Zadnja svetloba Raduhi v pozdrav

Greben
Olševe...Zadnji arki v Raduhi, tako dolgo pričakovani
v poznem, hladnem zaključku enega zimskega popoldneva ... Kmalu bo
potrebno nazaj v dolino. Pot je še dolga in ko sonce enkrat zaide
za obzorje se hitro stemni. Pot postane teko sledljiva... A, ker
je poznana, ne povzroča pretiranih skrbi. Tudi čelna svetilka
je pripravljena v nahrbtniku, da osvetli staro sled... Pa še gora
vzbuja prijetne občutke neskončnega sprejemanja... Ni še
mogoče oditi...
Neverjetno, kako hitro zbeijo te podobe... Komaj se jih dobro zaveš,
e barve prek ostenij zbledijo v vesoljsko modrino. In takrat, ...
takrat lee nad pokrajino tisti resnični mir in spokojna tihota...
Teko je oditi ravno tedaj... (UP)
|
|


Jesenski pogled na dolino Toplo

Zadnja svetloba Raduhi v pozdrav

Vstani e, vstani, sonce ...

Le kolikokrat boš še pogledalo name, preden boš
leglo tjakaj za obzorje...

Nekega nenavadnega jutra ...
|
|