ZGODOVINA

| 1 | 2 | 3 | 4 |

KORENINE

Koroška pokrajina je dobila svojo prvo podružnico pri Slovenskem Planinskem Društvu (SPD) le nekaj let po ustanovitvi krovne organizacije. Med glavnimi pobudniki za njen nastanek je bil tudi Alojz Knafeljc, planinski navdušenec, po katerem se danes imenuje slovenska planinska markacija, rdeč kolobar, v sredini zapolnjen z belim krogcem. Podružnica, imenovana Ziljska, je bila ustanovljena leta 1900 v Borovljah. Njen sedež je bil sprva postavljen v Bistrico na Zilji, leta 1907 pa so jo premestili v Celovec in jo preimenovali v Koroško podružnico.
To je bil čas silovitih poskusov ponemčevanja koroškega ozemlja in njegovega preprostega človeka, zato je to planinsko združenje zavednih Slovencev prevzelo na svoja pleča tudi pomembno narodno obrambno vlogo.

Leta 1914, v času, ko je veliko mladih sil podružnice posrkala prva svetovna vojna, je Koroška podružnica prenehala delovati. Po vojni, leta 1919, se je v Pliberku formirala podružnica za Mežiško dolino, a je kaj kmalu odločitev na plebiscitu leta 1920, ki je Koroško razsekala na dva dela, prisilila slovenske planince v ponovno reorganizacijo. Sedež društva so že naslednje leto preselili na Prevalje. Prevaljska podružnica je delovala na širokem področju; zajela je celotno Mežiško dolino in še del Dravske.

Že čez nekaj let je želja po planinski koči na Peci primorala Prevaljsko podružnico k novim spremembam. Člani pripravljalnega odbora za postavitev postojanke, ki so prihajali v glavnem iz vrst zavednih slovenskih uradnikov rudniške uprave, podjetnikov in veleposestnikov iz Mežice, Žerjava, Črne in Podpece, so ugotovili, da bi delo lahko potekalo uspešnejše, če bi ustanovili novo podružnico, ki bi bila bližje »kraju dogajanja«. Rudarsko mesto Mežica se je zdelo najprikladnejša izbira. Četrtega julija 1926 so dosegli z matičnim društvom na Prevaljah sporazum o ustanovitvi Mežiške podružnice Slovenskega planinskega društva »Peca«, Mežica –Črna. Ustanovni občni zbor se je zgodil 7. novembra 1926 v Mežici. Za prvega predsednika je bil izvoljen Martin Ule, uradnik rudniške Bratovske skladnice. Društvo je že ob ustanovitvi štelo 117 članov.

Novoustanovljena podružnica je delovala na širokem področju zgornje Mežiške doline. Zajemala je področje nad Prevaljami. Po katastru osrednjega odbora Slovenskega Planinskega društva v Ljubljani je zajemala planinske poti v smereh: Mežica – Črna – Peca, Mežica – Žerjav – Plešivec, Črna – Sv. Jakob – Olševa – Raduha – Logarska Dolina ter Peca – Topla – sv. Jakob – Logarska dolina.

PRVA KOČA NA PECI

Odbor društva je skupaj s člani gradbenega odbora v letu 1926 izbral načrt, ki ga je ponudil tesarski mojster, podjetnik iz Mežice, Jurij Potočnik. Slednji je prevzel tudi vsa dela. Istočasno je bil tudi član gradbenega odbora. Takoj so stekla pripravljalna dela, zbiranje denarja ter gradnja kolovozne ceste iz Podpece na Malo Peco. Le to so s prostovoljnim delom nadelali planinci, rudarji iz Podpece s sodelovanjem z okoliškimi kmeti in tudi nečlani društva. Zemljišče za kočo je za simbolično najemnino prispeval posestnik Simon Mihev. Prav tako je prispeval tudi veliko stavbnega lesa.

Pri gradnji koče je sodelovalo 157 ljudi, od teh je bilo 104 članov društva. Opravljeno je bilo 2402 ur prostovoljnega dela. Veliko bero ur so prispevali Martin Ule, rudarji iz Podpece, uslužbenci Rudnika Mežica, Ivo Mihev in podjetnik Jure Potočnik. Največji delež potrebnega denarja je daroval Rudnik Mežica, oziroma podjetje The Central European Mines Limited (generalni ravnatelj George Bargate in generalni tajnik Viktor Kordan, oba delničarja).

Gradnja koče pa ni bila edina stvar, ki je zaposlovala člane društva. Odbor je začel takoj po ustanovitvi z velikim ustvarjalnim veseljem in zavzetostjo razvijati tudi druge planinske aktivnosti: izletništvo in družabnost, vzgojo mladih planincev, alpinistov in turnih smučarjev. V letu 1929 je društvo ustanovilo odbor za zimsko športni odsek. V okviru tega je društvo prirejalo smučarske tečaje, tekme in turne smuke s Pece. Odsek je bil registriran tudi pri takratnem zimsko športnem »podsavezu«. S tem so imeli njeni člani pravico do nastopanja na uradnih tekmovanjih smučarske zveze Slovenije, kar je bila za naše kraje prava redkost. Pomembna naloga, ki jo je imelo društvo je bila tudi nadelava novih planinskih poti. V okviru društva je deloval še pevski zbor in tamburaški krožek. Društvo je poleg planinskih shodov in slavij prirejalo plese, silvestrovanja, tombole, srečelove in podobno.

29. junija 1928 se je obetal velik dan, dan poplačila za vsa pretekla odrekanja in trud. Koča je bila pripravljena na otvoritev. Množica obiskovalcev se je na gori začela zbirati že dan poprej. Najbolj vneti, okrog 50 po številu, so prišli v Mežico s prvim vlakom že zjutraj. Deževno jutro jih ni odvrnilo od vzpona proti koči in nato naprej proti vrhu Pece. Okoli enih popoldne so prišli novi gostje. Takrat se je nebo že zjasnilo, tako da so se že od samega začetka odpravili v lep dan. Gostom od vsepovsod so se v velikih množicah pridruževali tudi domačini. Poti, ki so vodile proti Peci, so bile podobne romarskim potem. Ob kresovih se je veselo prepevalo pozno v noč. Rudniška godba iz Mežice ter tamburaški klub iz Mežice sta neumorno igrala. Godba, petje, krasna noč, pokanje topičev, spuščanje raket, vse je gostom dvigalo veselo razpoloženje.Skupine planincev so na kočo prihajale še celo noč, tako da je bilo tam ob svitu zbranih preko petsto ljudi.

Na dan otvoritve se je točno ob 8. Ura pričela sv. Maša, ki jo je bral vojni kurat Bonac iz Ljubljane. Takoj po maši je vse navzoče pozdravil predsednik odbora za izgradnjo koče Martin Ule. V kratkih potezah je očrtal zgodovino gradnje planinskega doma in se ponovno zahvalil vsem dobrotnikom. Njemu je sledilo še več drugih govornikov, med drugimi tudi dr. Tominšek. Vsi so želi veliko odobravanje.
Po končanih govorih je vojni kurat blagoslovil kočo, ki je dobila ime po njenem »botru« Martinu Ule, nato pa je godba zaigrala državno himno. V zrak je zletela raketa v barvah državne trobojnice.
Po uradni otvoritvi se je razvila prijetna domača zabava ob glasbi.

naslednja stran >>

| 1 | 2 | 3 | 4 |

Faksimile članske izkaznice Rudolfa Galloba iz leta 1922

Člani odbora mežiške podružnice SPD "Peca" Mežica-Črna leta 1928

Menaža Peca

Uletova koča na Peci

Uletova koča na Peci

Tamburaši na Peci