Ime vrha:
Šumahov vrh
Višina: 1155 m
Lega: J nad Mežico
Opis
poti
Zbirališče – avtobusna postaja v Mežici, nadaljujemo
po pešpoti mimo Polene do križišča za Breg, kjer zapustimo
glavno cesto in krenemo po lovski poti do Marholč, mimo novozgrajene
kapele (1997). Nad domačijo zavijemo levo na manj shojeno lovsko
stezo, kjer se ob robu grebena vzpnemo na Šumahov vrh (Mali vrh in
Malinšek), kjer stoji dokaj visok leseni križ s posvetilom.
Čas
hoje: 2 uri Težavnost: Najtežja pot je varianta 1, najlažja
je varianta 5. Poti z vrha: Sestop je možen po eni od v nadaljevanju
navedenih poti. Skupina je izbrala pot do sedla, kjer stoji Šumahov
križ. Tam smo prečkali cesto in šli po vozni poti navkreber
do Velikega vrha, kjer stoji oddajnik. Možne poti:
1. že opisana;
2. od Ladinkovega vrha priključi na prej opisano smer;
3. Mežica – Gmajna (oznake za pikovo do Brega) – Breg
– Marholče;
4. Iz Mušenika mimo Šumahove domačije
5. z Brega po makadamski cesti mimo Marholč do križa na Šumahovem
sedlu in levo po gozdni poti na vrh. Kam se vidi:
- Proti vzhodu na Kranjčev vrh in Jankovec; severovzhodno na Pohorje;
- Severno na Kijev vrh, Gorno, Hamunov vrh, Šentanel, Golico in Svinjsko
planino;
- Zahodno na Peco;
- Južno na Smrekovško pogorje. Opozorilo (varianta 1): Previdno ob robu grebena zaradi
krušljivosti – pot je slabo shojena!
Slika: Težko prehoden svet Šumahovega vrha
Ime vrha: Veliki vrh
Višina: 1165 m
Lega: JZ od Mežice (levi breg reke Meže)
Čas
hoje: 20 minut od Šumahovega križa na sedlu. Težavnost: nezahtevna pot Poti z vrha: Nazaj po prej opisani dostopni poti po grebenu
zahodno proti Pikovem vrhu. Pot je zaraščena in slabo vidna. Kam se vidi: Posebno lepega razgleda ni, razen na Peco. Opozorila: Ob nevihti se ni dobro zadrževati v bližini
oddajnika!
Slika: Na Šumahovem vrhu
Ime vrha:
Pikov vrh
Višina: 1149 m
Lega: JZ od Mežice (levi breg reke Meže)
Čas
hoje: Od križa do Mežice je okrog 1 ura hoje. Težavnost: Pot ni posebej zahtevna, vendar je slabo
razpoznavna (opuščena). Možne poti: Po zahodnem grebenu do Pikovega križa,
od tam naprej po markirani poti (Mežica-Pikovo) proti Mežici,
na Pikovo, v Črno ali na Peco. Kam se vidi: Zaradi poraščenosti ni posebej
lepega razgleda. Opozorila: Posebnih opozoril ni. Zanimivosti: Na južnem pobočju Šumahovega
vrha se nahaja eden od najstarejših revirjev mežiškega
rudnika, o čemer pričajo številni rovi, ki se nahajajo
na tem področju.
Nekdanja Marholčeva domačija kaže starinsko privlačnost.
Pri stari cerkvi raste ogromna lipa, ki pred strelo varuje cerkev in planinsko
postojanko.
Stara cerkev Sv. Helena na Pikovem
Botanika
Greben po
katerem se vzpenja naša pot, ostro loči na severni strani mladi
bukov gozd, ki v višjih legah postopoma prehaja v smreko in rdeči
bor. Proti Mežici in Žerjavu nagnjeno področje je še
vedno redko poraščeno z lepocvetocim malim jesenom, mokovcem,
pritlikavim črnim gabrom, posameznimi bukvami in bori.
Skalno pobočje te sončne, strme in slabo prehodne strani je
rastišče zeli, ki ljubijo toploto: lepi jeglič– avrikelj
in dlakava relika, ki se razrašča v kar zajeten povešav
grmiček. Manjše primerke dlakave relike vidimo še večkrat,
pogost je alpski cober. Ob sestopu nam pade v oči dolgolistna naglavka,
brstična konopnica nas preseneti na Jesenikovem.
