<< PREJŠNJA / NASLEDNJA >>

MUČEVO

Ime vrha: Mučevo
Ime Mučevo izhaja iz kmetije Muc, ki je od leta 1820 vpisana v jožefinski kataster v Pliberku (lastnik Mutz Kasper). Leta 1851 je domačijo Muc na Platu odkupila BBU in tu so nekaj let živeli rudarji. V tem obdobju so bili izkopani krajši rovi, npr.: Frančiškov rov, Rov dobre nade, itd. Pozneje so zgradbo opustili in kmetijo je zarasel gozd.

Višina: Najvišji vhod v rov je na višini 933 m; Šahmanov bunker je na višini 1000m
Lega: Revir Mučevo leži na južni strani območja Mežica – Plat, na desnem bregu reke Meže, ob cesti Mežica – Žerjav.

Opis poti

Iz Mežice se peljemo z avtobusom do Žerjava. S postaje se napotimo po cesti nazaj proti mejni tabli občine Mežica. Nekaj metrov pred tablo zavijemo na desno v sotesko – Mučeva soteska, imenovana Hudi graben. Ko pridemo iz soteske, po okrog 400 metrih hoje, nadaljujemo pot po stezi ob strugi, ki je v sušnem obdobju brez vode, in pri drugem odcepu na levo ( po dobrem kilometru hoje) zavijemo po stezi v breg (serpentine). Med hojo lahko uživamo ob pogledu na čudovite vrhove. Kmalu pridemo do srednjega vhoda v opuščeno jamo (884m). Od tu pelje gozdna cesta do nasipa in naprej do tretjega, najvišjega vhoda v jamo na 933 m. Gremo po gozdni cesti do razpotja, ki vodi na desno k Šahmanovemu bunkerju in na levo po cesti do kmetije Jakše (Štern) ter nato po strmi stezi do Orešnika. Pot nadaljujemo ob Meži preko mostu do avtobusne postaje Mežica.

Mučeva soteska

Čas hoje: Do Šahmanovega bunkerja 2 uri, od tam do Mežice 1,5 ure
Težavnost: V suhem vremenu pot ni težka.
Kam vodijo poti: V Žerjav in Mežico.
Možne poti: Iz Žerjava in Mežice
Kam se vidi: Od zgornjega vhoda v jamo vidimo Peco, Kamniško Savinjske Alpe in Raduho, Smrekovec.
Opozorila: Skozi sotesko je nevarnost okruškov, pot ni primerna, če je mokra in poledenela. Neoznačena pot!
Zanimivosti: Skalna soteska, vhodi v jame ( ki so že zaprte). Pri kmetu Ladinku je nadstropna lesena kašča z letnicama 1635 in 1765. Šahmanov bunker je spominsko obeležje na boje februarja 1945. Nad Mučevo sotesko so imeli med obema vojnama žerjavski inženirji betoniran bazen za kopanje.

Zanimivosti

Iz ljudskega izročila: Ko je razsajala v Mežici kuga, je ljudstvu huda predla. Nihče ni smel iz hiše, tisti pa, ki so bili zunaj, so morali ostati tudi ponoči pod milim nebom. Mimo Stoparjeve hiše je prišel Stoparjev brat. Stopar mu je zaklical skozi okno: »Čuj brat! Tamle je zakopan moj denar, vzemi ga ti, meni tako ne bo več koristil, ker bom gotovo umrl.«
Brat pa mu je odgovoril: »Kaj mi mar ti in tvoj denar!« in šel mimo.
Zaradi kuge so umrli v Mežici vsi ljudje, samo pri Pustniku je še ostal človek pri življenju. Ta se je ubranil kuge, ker se je hranil samo z medom in se vsak dan sončil: na trebuhu je polegal ob vznožju klanca.
Kuga se je razširila le do Votlice, kjer stoji sedaj Florjančeva hiša. Edina cesta iz Mežice v Črno, je vodila skozi ta skalnati predor, skozi katerega pa kuga ni mogla, zato je v Črni ni bilo.
Križ pri Votlici med Ladinkovim mostom in vstopom v sotesko Mučevo. Prvotni leseni križ so ob gradnji železnice zamenjali z betonskim.

Slika: Križ pri votlici

Botanika

Soteska hudega grabna zajema toploljubno podrast komaj živečega borovega gozda. Med preraščajočo spomladansko reso izstopajo številne kobulnice, peščeni petoprsnik in navadni kosmuljek. Gornji rob soteske je gostitelj malega jesena in posamezno črnega gabra. Živahen zračni pretok skozi ozko, strmo sotesko omogoča rast rastlinja hladnih in vlažnih gorskih predelov. V teh trdih rastnih razmerah so si izborili svoj prostor okroglolistni kamnokreč, belopolsteni lepen, lepi jeglič, dlakavi sleč, navadna slatinka, … Na kupu grušča se je razširila trpežna srebrenka, družbo ji dela strupeni navadni volčin.
Od žerjavske topilnice močno poškodovano gozdno pobočje Mučevega je pred leti (1974) dokončno uničil požar. S skupno akcijo so pobočje pogozdili z macesnom, smreko in omoriko, tako da je sedaj lep pogled na bujen mladi gozd.

<< PREJŠNJA / NASLEDNJA >>