|
|
|
|
![]() |
|
Ime vrha:
Jesenikov vrh (Kijev vrh)
Opis poti Zbirališče – avtobusna postaja. Pot nadaljujemo mimo trnice po oznakah za Peco do kmeta Graufa (prvi poirki vode). Opis kmetije – (Glej opis poti na Gorno!). Hojo nadaljujemo po markirani poti za na Peco do Šteng, kjer zavijemo na levo po grebenu proti vrhu. Najprej doseemo najvišji vrh, ki ga predstavlja skalna pečina na gozdni jasi, nato se spustimo po lovski stezi do drugega, nekoliko nijega vrha. Sledi strm spust ( okrog 200 m višine) po vzhodnem pobočju Jesenikovega vrha. Pot nadaljujemo preko plazu, ki ga je sproil potres 1947. leta do sedla med Jesenikovim in Pikovim vrhom. Po gozdni stezi krenemo levo navzdol proti opuščeni kmetiji Jesenik (Belaj) in naprej po prijetni poti do spodnje postaje sedenice Štalekar. Čas
hoje: Okrog 2 uri v eno smer
V gozdu nad Smrečnikom opazimo lepljivo kaduljo in enikelj. Malo bolj levo od naše poti, pri Enciju, je ohranjen čudovit del starega travnika, ki ostaja nepokošen in nepopašen. Tam je pravi mali botanični raj – zdruba orlove praproti, šašev, spomladanskega svišča, gorske grebenuše, med njimi kraljuje navadna medenika, ustnatica z največjimi, zelo barvitimi cvetovi. V neposredni bliini je pri nas na Koroškem do sedaj edino znano rastišče nagubane debelonoke – gobe iz rodu koprenk, ki je značilna za toplejše območje Slovenije. Smučišce Jesenikovo Objema ga čudovit sestoj iglastega gozda v katerem je ohranjeno veliko število mogočnih smrek in macesna. Pobočje tega gozda je strmo, nagnjeno proti vzhodu, juno pripekajoče sonce blai vrh Jesenik, popoldanskega sonca ni. V teh pogojih je preivelo troje jelk zavidljivega obsega. Eno teh jelk je pred mnogimi leti prelomilo na višini okrog 15-ih metrov. Preivela je, svoje veje spremenila v vrhove in se široko razrasla. Ker raste ob samem robu gozda, še bolj pritegne pogled.
Ob začetku stare poti na Pikovo, kjer je še dovolj senčno, raste tevje, proti jugu nagnjen del Jesenikovega vrha pa je preveč vodoprepusten (glavni dolomit), zato prevladuje med drevesi rdeči bor v zdrubi s spomladansko reso. To pomeni, da je tukaj rastišče za številne vrste cvetic iz druine kukavičnic.
Prevladuje bukev, macesen in bor. Od strele in vremena poškodovano drevje, ki se uspešno zarašča, nas opozarja, da je ob nevihti bolje biti pod streho pri Hanetu. Pernace Je še en star, tipičen gorski travnik, kjer še cveti spomladanski jeglič, navadnih trobentic pa je kar rumeno. Mnoično sta prisotna spomladanski svišč in navzkrinolistni svišč. Posamezni grmiči resastega in nemškega sviščevca pa čakajo na naš obisk konec poletja. Belajevo Ob poti
opazimo zelo lepe, do 2 m visoke, polegle, bleščeče belo
cvetoče grme. To je šmarna hrušica, ki uspeva v zelo svetlem
borovem gozdu. Kjer sta prisotni bukev in smreka, pa rasteta tudi navadni
mokovec in navadni brin.
|
|