<< PREJŠNJA / NASLEDNJA >>

JESENIKOV VRH

Ime vrha: Jesenikov vrh (Kijev vrh)
Višina: 1199 m
Lega: JZ nad Mežico (levi breg reke Meže)

Opis poti

Zbirališče – avtobusna postaja. Pot nadaljujemo mimo tržnice po oznakah za Peco do kmeta Graufa (prvi požirki vode). Opis kmetije – (Glej opis poti na Gorno!). Hojo nadaljujemo po markirani poti za na Peco do Šteng, kjer zavijemo na levo po grebenu proti vrhu. Najprej dosežemo najvišji vrh, ki ga predstavlja skalna pečina na gozdni jasi, nato se spustimo po lovski stezi do drugega, nekoliko nižjega vrha. Sledi strm spust ( okrog 200 m višine) po vzhodnem pobočju Jesenikovega vrha. Pot nadaljujemo preko plazu, ki ga je sprožil potres 1947. leta do sedla med Jesenikovim in Pikovim vrhom. Po gozdni stezi krenemo levo navzdol proti opuščeni kmetiji Jesenik (Belaj) in naprej po prijetni poti do spodnje postaje sedežnice Štalekar.

Čas hoje: Okrog 2 uri v eno smer
Težavnost: srednje zahtevna, spust je težji
Kam vodijo poti z vrha: Na Pikovo, v Heleno ali nazaj na Štenge in v Mežico.
Možne poti na vrh: S Šteng, Pikovega, z Mitneka, iz Helene.
Kam se vidi z vrha: Vidljivost je slaba zaradi poraščenosti.
Opozorilo: Pot še ni označena, zato se je lažje vračati po poti vzpona. Ob nevihtah nevarnost strele.
Zanimivosti: Nahajališče fosilov, amonitov, sestava tal je apnenčasta. Ime Kijev vrh naj bi dobil po italijanskem priseljencu Kijevu, ki je menda tu iskal rudo.

Zanimive skalne tvorbe v pobočjih Jesenikovega vrha

Botanika

V gozdu nad Smrečnikom opazimo lepljivo kaduljo in ženikelj. Malo bolj levo od naše poti, pri Enciju, je ohranjen čudovit del starega travnika, ki ostaja nepokošen in nepopašen. Tam je pravi mali botanični raj – združba orlove praproti, šašev, spomladanskega svišča, gorske grebenuše, med njimi kraljuje navadna medenika, ustnatica z največjimi, zelo barvitimi cvetovi. V neposredni bližini je pri nas na Koroškem do sedaj edino znano rastišče nagubane debelonožke – gobe iz rodu koprenk, ki je značilna za toplejše območje Slovenije.

Smučišce Jesenikovo

Objema ga čudovit sestoj iglastega gozda v katerem je ohranjeno veliko število mogočnih smrek in macesna. Pobočje tega gozda je strmo, nagnjeno proti vzhodu, južno pripekajoče sonce blaži vrh Jesenik, popoldanskega sonca ni. V teh pogojih je preživelo troje jelk zavidljivega obsega. Eno teh jelk je pred mnogimi leti prelomilo na višini okrog 15-ih metrov. Preživela je, svoje veje spremenila v vrhove in se široko razrasla. Ker raste ob samem robu gozda, še bolj pritegne pogled.

Štenge in vrh

Ob začetku stare poti na Pikovo, kjer je še dovolj senčno, raste tevje, proti jugu nagnjen del Jesenikovega vrha pa je preveč vodoprepusten (glavni dolomit), zato prevladuje med drevesi rdeči bor v združbi s spomladansko reso. To pomeni, da je tukaj rastišče za številne vrste cvetic iz družine kukavičnic.

Vrh Jesenika

Prevladuje bukev, macesen in bor. Od strele in vremena poškodovano drevje, ki se uspešno zarašča, nas opozarja, da je ob nevihti bolje biti pod streho pri Hanžetu.

Pernace

Je še en star, tipičen gorski travnik, kjer še cveti spomladanski jeglič, navadnih trobentic pa je kar rumeno. Množično sta prisotna spomladanski svišč in navzkrižnolistni svišč. Posamezni grmiči resastega in nemškega sviščevca pa čakajo na naš obisk konec poletja.

Belajevo

Ob poti opazimo zelo lepe, do 2 m visoke, polegle, bleščeče belo cvetoče grme. To je šmarna hrušica, ki uspeva v zelo svetlem borovem gozdu. Kjer sta prisotni bukev in smreka, pa rasteta tudi navadni mokovec in navadni brin.

<< PREJŠNJA / NASLEDNJA >>