Ime vrha:
Gorna / Gornja / Gornje
Višina: 1188 m
Lega: SZ od Mežice ( levi breg reke Meže)
Opis poti
Pohod začnemo
izpred bivšega hotela Peca in sledimo planinskim oznakam poti na
Peco. Pod kmetijo Grauf zavijemo desno proti bivši gostilni Hanže,
od koder gremo po makadamski cesti približno 1000 m, kjer malo pod
večjim levim ovinkom (za smerokazom) zavijemo desno v gozd. Pravi
vzpon na Gorno se tu nad Potočnikovimi travniki šele začne.
Prijetna gozdna pot (lovska steza) nas vodi desno okrog pobočja Gorne
do avstrijske meje. Če malo pred mejniki zavijemo desno, pridemo
do lepe razgledne točke (Jelenova peč), od koder se spomladi,
ko bukve še nimajo listja in jeseni, ko listje že odpada vidi
daleč naokrog (Pliberško polje, Mežica, Šentanel,
…).
Pri avstrijski meji zavijemo levo, strmo v hrib in po nekaj skalnih serpentinah
prispemo na vrh, ki je opremljen s kovinsko škatlo v kateri je vpisna
knjiga za pohodnike. Vrh je porasel z nizkim grmičevjem in travo.
S hriba je lep razgled na Peco, ki je kot na dlani, na Smrekovec, Uršljo
goro, Jankovec in Svinjsko planino.
Z
vrha se spustimo po drugi, položnejši poti, desno ob mejnikih
z Avstrijo, do Šteng, kjer je spominsko obeležje borcev VOS
in kurirjev 4. VDV bataljona. Tu se križajo in stikajo poti in ceste
iz Mežice, Črne, Podpece in vodijo proti Peci mimo karavle Terča.
S Šteng se po gozdni poti vračamo proti Mežici. Spremljamo
planinske oznake in se iz gozda po smučišču (travniku)
spustimo ob Golobovi hiši do kmetije Grauf, kjer je ohranjena imenitna,
okrog 110 let stara kašča, ki velja za najlepšo v tem delu
Mežiške doline.
Graufova domačija je prekrita s skodlami (šiklni), lep je tipični
leseni balkon (gank), ki je zgrajen iz brun, prav tako tudi hiša.
To je kmečki zaselek. Zgradbe so postavljene v krogu in tvorijo krožno
gorico. Značilnost zaselka je tudi staro korito s tatermanom, kjer
se popotniki lahko odžejajo z dobro pitno vodo.
Od Graufa do Mežice se vračamo po isti poti, kot pri vzponu.
Gorna
Čas hoje: okrog 2 uri na vrh, z vrha do Mežice
okrog 1,5 ure. Težavnost: Srednje zahtevna pot primerna tudi za
starejše. Kam vodijo poti z vrha: Na Peco, Pikovo, Rišperg,
Reht, na Kijev Vrh, v Mitnek, Heleno in naprej v Črno, na Šumahov
in Veliki vrh, v Mežico (gozdna pot ali makadamska cesta). Opozorilo: Del poti meji na Avstrijo. Pri hoji je potrebno
paziti na odpadlo listje in veje. Posebna pazljivost velja v zimskem času.
Razgled je poleti slabši zaradi večje količine bukev. Zanimivosti: Bukev, ki raste iz žive skale ( pod
vrhom).
Botanika
Klima posameznih
delov gora in hribov ima svojevrsten vpliv na rastlinje tistega področja.
Zato se večkrat lahko vprašamo, zakaj na drugem, podobnem področju
gore ali hriba neka rastlina ne raste, čeprav ima glede na sestavo
tal, vrsto drevnin in osvetljenost skoraj enake pogoje za rast? To so
endemične rastline in so življenjsko vezane na določen
prostor. Te rastline, med katere sodijo zoisova zvončnica, kuštravi
jeglič, velikonočnica in druge, so velika botanična posebnost
in zanimivost kraja.
Gozdne goloseke potem velikokrat na gosto zasadijo. Takšna »kultura«
samih iglavcev se zaraste v za svetlobo neprepustno, za živalstvo
pa neprehodno goščavo, kar pomeni popolno uničenje vseh
rastlinskih in s tem živalskih vrst. Tak primer lahko vidimo čez
državno mejo na avstrijski strani Gorne.
