PD Mežica na facebook-u     

 

 

 

 


ZGODOVINA

| 1 | 2 | 3 | 4 |

1958 - 1969

Po otvoritvi novega doma na Peci je gora klicala še po nečem. Kralja Matjaža je bilo treba vrniti nazaj na Peco. Zamisel za postavitev novega kipa sta že leta 1959 predlagala Drago Skok in Anton Kočan. Na sestanku v planinskem domu na Peci leta 1961 je društvo ustanovilo odbor za postavitev skulpture v sestavi Anton Kočan, Mirko Šušel, Drago Vončina in Karl Mastek.

Za lokacijo postavitve je bil izbran zapuščen rudarski rov Večerna zvezda, oddaljen cca 500 metrov od planinskega doma. Rov so začeli obnavljati ob prvomajskih praznikih leta 1962. Očistili so ga in izvrtali večjo votlino. Podjetje hudournik, ki je takrat reguliralo strugo potoka Šumc po poplavah leta 1961, je prispevalo delavca in vrtalno kladivo na bencinski pogon. Glavni strelni mojster je bil Anton Kočan, najtežja fizična dela pa je opravil rudar in stari planinec Jože Kalan iz Podpece. Dela so trajala 5 dni.

Kip Kralja Matjaža, ki ga je izdelal akademski kipar in alpinist Marjan Keršič Belač, v bronu pa odlil akademski kipar Franc Rotar, so julija 1962 prevzeli v Ljubljani in ga naložili v kombi. Na poti do kmeta Rudija Miheva v Podpeci so se ustavili v Josipdolu na Pohorju, kjer so natovorili še granitno mizo. V Podpeci je Mihev kip natovoril na voz in ga s konjsko vprego odpeljal do spodnje postaje bivše žičnice Mirjanca. Žičnica je prepeljala kip do Doma na Peci, od tam pa so ga do votline transportirali po pobočjih Male Pece z garami. Kako naporno je bilo to opravilo pove podatek o teži kipa, ki je tehtal 300 kilogramov. Podstavek na katerem naj bi počival legendarni Kralj Matjaž je bil okrašen z mnogimi minerali kalcita in Wulfenita. Ograjo pred votlino, sulice in meče so izdelali v kovaški delavnici Helena. Otvoritev kipa je bila v nedeljo, 15 julija 1962.

Po letu 1962 je društvo ustanovilo še planinsko postojanko Mihev Podpeca, v letu 1964 pa izvedlo rekonstrukcijo in podaljšalo tovorno žičnico.

1969 – 1976

Skromno, staro zavetišče na Grohotu je ta čas že tako dotrajalo, da ga ni bilo več mogoče uporabljati, zato je društvo pristopilo k gradnji nove koče v čudoviti krnici pod melišči Male Raduhe. Dogradilo jo je leta 1973. Koča je imela 18 postelj in 40 skupnih ležišč.

V letih 1975 – 1976 je društvo aktivno sodelovalo pri elektrifikaciji kmetij pod Raduho in Olševo, skrbelo je za obnovo in vzdrževanje društvenega premoženja in približno 5 km registriranih planinskih poti.

1976 –
Obdobje, ki je minulo, a se v spominu še precej sveže, nerazdružljivo zliva s sedanjostjo. Skozi ta čas se je društvo posvečalo glavnim planinskim objektom, Domu na Peci, Koči na Raduhi in na Pikovem. Izvajala so se vzdrževalna dela, razne rekonstrukcije, težilo se je k novim pridobitvam ( električni vodi, vodna zajetja, telefonske linije, …), ki so izboljšale kvaliteto oskrbe koč in posredno s tem tudi planincev. Nižinske postojanke so se zaradi nedonosnosti začele ukinjati.

Kljub izredni gospodarski dejavnosti društva, ni zamrla druga planinska dejavnost. Obsegala je predvsem vzgojo in izobraževanje mladih planincev in širjenje planinske kulture. Pod okriljem društva je deloval tudi alpinistični odsek. Njegovemu zatonu je botrovala huda nesreča treh njegovih perspektivnih članov Milana Kolar, Janija Sešel in Marka Golob v pogorju Mont Blanca, leta 1979.

Leta 1986, komaj trinajst let po dograditvi, je kočo v Grohatu popolnoma razrušil snežni plaz. Planinsko društvo je bilo tako postavljeno še pred eno veliko preizkušnjo. Ker so bili tisti čas ekonomski kazalci neugodni, društvo pa je bilo obremenjeno še z rednim vzdrževanjem svojih dveh drugih postojank, je Planinski Zvezi Slovenije in ostalim društvom koroške regije posredovalo dopis o svojih dvomih ter ponudilo fizično in finančno pomoč vsakemu planinskemu društvu, ki bi se odločilo za graditev nove koče pod Raduho.

Na pobudo sosednjih planinskih društev, Planinske zveze Slovenije, Koroškega meddruštvenega odbora planinskih društev in skupščine Ravne na Koroškem, da bodo investicijo sofinancirali, je upravni odbor društva na 11. redni seji, 15.9.1986 po daljši razpravi sklenil, da kljub vsemu sprejme izziv in se loti gradnje nove koče, na lokaciji nekaj nižje od tiste, kjer je stala prvotna postojanka. Dela je povezoval tehnični vodja Mirko Mlakar. Za novo slavje pod Raduho je bil določen 17. september 1991. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja je bila koča prvič uradno odprta v letu 1992.

Mladinski Odsek

V povojnem obdobju je bil v okviru društva vseskozi aktiven tudi mladinski odsek. Njegovi začetki segajo v leto 1950, ko je društvo ustanovilo prvo pionirsko skupino, v okviru katere so začeli izvajati izlete v Podpeco, Javorje, Smrekovec, Raduho in drugam. Leta 1953 so že bila organizirana tudi prva predavanja mladim planincem o planinskem rastlinstvu, živalstvu in zgodovini planinstva. Z ustanovitvijo mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije leta 1956 je delo z mladimi postalo organizirano tudi v Mežici. V mladinskem odseku se je od ustanovitve pa vse do danes zvrstilo mnogo zaslužnih ljudi, ki so, vsak v svojem času, vestno skrbeli za izvajanje različnih dejavnosti. Tako je mladinski odsek organiziral in se udeleževal vodniških seminarjev in s tem pridobil prve mladinske planinske vodnike, organiziral je skupne izlete in turne smuke, tudi sankaške tekme. S svojim udarniškim delom je prispeval k gradnji koče na Peci, udeleževal se je raznih tekmovanj v okviru Planinske zveze Slovenije. Organiziral je planinske tabore. Sodeloval je pri delovnih akcijah na Peci in Raduhi. Poleg tega je pomagal tudi organizacijam izven matičnega društva, na primer pri gradnji doma taborniške družine Ruševec. Pomagal je pri markiranju poti in celo pri prenosu Titove štafete čez Peco.

Akcija ciciban planinec na nižji stopnji in planinska šola na višji stopnji sta postala z leti stalnica. Odsek je pod svojo oskrbo prevzel tudi zapuščeno vojaško karavlo na Peci in jo preuredil v mladinski dom. V njem so v pozno jesenskem, zimskem in pomladanskem času, ko je bil Dom na Peci zaprt, mladi člani izvajali dežurstvo in s tem obiskovalcem Pece nudili zatočišče in najosnovnejše udobje. Poleg navedenega je dom služil tudi za razna izpopolnjevanja in tečaje planinskih vodnikov koroške regije.

 

<< prejšnja stran

| 1 | 2 | 3 | 4 |

 


 

 

 

 


Transport bronastega Kralja Matjaža s tovorno žičnico

 


Skupinska fotografija s Kraljem Matjažem pred zg. postajo tovorne žičnice

 


Transport Kralja Matjaža proti votlini z garami

 


Druga koča v Grohotu pod Raduho, ki jo je leta 1986 podrl plaz.

 


Nameščanje table na novo kočo v Grohotu, dano v uporabo leta 1992

 


Izlet mladinskega odseka na Triglav leta 1973

 


Barvanje napušča na nekdanjem mladinskem domu na Peci