<< PREJŠNJA / NASLEDNJA >>

GEOLOŠKA ZGRADBA OZEMLJA MEŽIŠKE OKOLICE

Ozemlje mežiške občine pripada vzhodnemu delu severnih Karavank in zavzema ozek pas vzhodnega vznožja Pece (2126 m) in zahodnega vznožja Uršlje Gore (1699 m).
Reliefne oblike so zelo pestre in kažejo močno odvisnost od geološke sestave tal.
Ozemlje, sestavljeno pretežno iz paleozojskih in miocenskih kamnin, je položnejše, ostalo ozemlje, zgrajeno iz triasnih apnencev in dolomitov, pa je strmo in močno razrezano s hudourniškimi grapami in soteskami. Najvišje se teren vzpne na Kranjčevem vrhu (1227 m), ki je na desnem bregu reke Meže jugovzhodno od Mežice in na Jesenikovem vrhu (1199 m) na jugozahodu.
Geološka zgradba ozemlja je pestra in tektonsko razgibana. Teren sestoji iz paleozojskih, triasnih, jurskih in miocenskih kamnin.
Najvažnejša tektonska enota na tem območju je severni karavanški nariv, ki poteka ob vznožju Gorne, Jesenikovega vrha, in Štalekarjevega vrha do Poljane, kjer zadane na Pikov prelom. Nariv se nadaljuje mimo kmetij Pustnik, Obretan, Kunc, Danijel in naprej proti vzhodu.

GEOLOŠKA ZGRADBA JESENIKOVEGA VRHA

Jesenikov vrh (1199 m) se sestoji iz podobnih kamenin kot Gorna. Vrh in severno pobočje sta zgrajena iz svetlo rjavega, masivnega oolitnega apnenca in rjavih ploščatih apnencev retijske stopnje. Vzhodno in južno pobočje sestavlja bel, svetlo rjav in sivkasto rjav dolomit norijske stopnje. Zahodno pobočje pa je zgrajeno iz jurskih kamnin, ki jih sestavljajo različne vrste apnenca: marogasti apnenec, rdeči apnenec in lapornati apnenec. Triasne in jurske kamnine so narinjene na miocenske gline in konglomerate.

Geološke znamenitosti

V jurskih apnencih je na severozahodnem pobočju bogato nahajališče fosilov, od katerih so najbolj zanimivi amoniti. Poleg amonitov lahko najdemo še razne školjke, brahiopode, krinoide, belemnite, radiolarije, itd.

Slika: Amonit iz mežiškega rudnika

GEOLOŠKA ZGRADBA OBMOČJA GORNE

Gorno sestavljajo triasne in miocenske kamnine. Iz triasnega svetlega apnenca in dolomita je zgrajeno severno pobočje, iz miocenske gline, breče in konglomerata pa vznožje ter greben od vrha (1189 m) do Riške gore.
Triasne kamnine so narinjene na miocenske usedline mežiške in libuške premogovne kadunje, delno pa so narinjene na paleozojske kamnine.

Geološke zanimivosti

Ob kontaktu, kjer so karbonatno vodonosne kamnine narinjene na vodo-nepropustne miocenske gline, se pojavljajo številni vodni izviri, od katerih je najizdatnejši Šumc.
V miocenskih glinah se pojavljajo sloji rjavega premoga. Izdatke premoga je mogoče najti predvsem ob potoku Šumcu in okolici opuščenega premogovnika, ki je obratoval še v začetku prejšnjega stoletja. Debelina premogovnega sloja je po podatkih starih premogovniških kart znašala do 2,5 m.
V skladovnici triasnih kamnin se na zahodnem (avstrijskem) pobočju Gorne in Riške gore nahaja plast apnenega peščenjaka, ki so ga uporabljali kot brusni kamen, poznan pod imenom »rišpergar«.
Kamnina je sestavljena iz apnenca in kremena (do 20%). Kremen je biogenega izvora, predstavlja fosilne ostanke alg, ki so imele kremenčast skelet.

Slika: Konglomerat na območju Gorne

GEOLOŠKA ZGRADBA OBMOČJA HAMUNOVEGA VRHA

Območje Hamunovega vrha je zgrajeno pretežno iz metamorfnih paleozojskih kamnin in permotriasnih rdečih konglomeratov in peščenjakov, slednji gradijo območje Brusnije.
Paleozojske kamnine sestavljajo temno sivi, sivi in srebrnkasto sivi filit, ter sivi do zelenosivi skrilavec. Filit in filitni skrilavec sta sestavljena iz kremena in sljude.
Poleg filita in filitnega skrilavca so v geološko zgradbo vključeni tudi peščenjaki in peščeni glinasti skrilavci.
V seriji paleozojskih skrilavcev se na območju Hamunovega vrha nahaja deset diabaznih čokov različnih razsežnosti. Največji so na Hamunovem vrhu pri kmetijah Navršnik, Adam, Kogelnik in Kranjc.
Diabazi, magmatske kamnine, se pojavljajo v filitih v obliki plošč (silov).

Geološke zanimivosti

Na območju Hamunovega vrha so na diabazove čoke vezana orudenja železa. Najbolj zanimivi so rudni pojavi v okolici Adama, Navršnika, Hamunovega vrha in Kogelnika. Tu v grušču lahko najdemo kose diabaza z žilicami železove rude (hematita – Fe2O3).
Največ rudnih komadov leži na starih odvalih, ki se nahajajo na tem področju. Od številnih rovov je danes dostopen le rov, ki leži v bližini kmetije Adam.
Ruda je dobre kvalitete ( vsebuje 35% - 45% Fe), vendar je količina rude mala.
Rudarska dela imajo svoj začetek pred letom 1920, končala pa so se leta 1936. Ocenjeno je, da je bilo odkopano okvirno 6000 ton rude.

GEOLOŠKA ZGRADBA ŠUMAHOVEGA VRHA, VELIKEGA VRHA IN PIKOVEGA VRHA

Območje omenjenih vrhov gradijo triasne kamnine, ki so s prelomi razkosane v posamezne bloke. Največji obseg zavzemajo tako imenovani rudonosni wettersteinski apnenci in dolomiti., v katere je reka Meža med Žerjavom in zaselkom Marholče vrezala globoko strugo. Iz wettersteinskih dolomitov in apnencev je zgrajen vrh in celotno vzhodno in južno pobočje.
Pobočje Velikega vrha (1165 m) je od Šumahovega in Pikovega vrha ločeno s Pikovim prelomom. Kamnine, ki sestavljajo vrh in severna ter južna pobočja Velikega vrha, pripadajo karnijskim apnencem in glinovcem. Pobočja Pikovega vrha gradi svetlo rjavi do sivkasti nordijski dolomit.

Geološke zanimivosti

Na področju Šumahovega vrha in vznožja Velikega vrha naletimo na številne stare rove, ki pričajo o nekdanji živahni rudarski dejavnosti na tem področju. Svinčevo-cinkova ruda tu na več krajih prihaja na samo površino. Ob vznožju Velikega vrha se nahaja eden izmed najstarejših revirjev mežiškega rudnika, Stari Fridrih.

Slika: Svinčeva (temno sivi vstavki v kalcitu) in cinkova ruda (rjavi rob okoli prelomljene žile kalcita);
Rudnik Mežica

GEOLOŠKA ZGRADBA VOLINJAKA

Volinjak je zgrajen iz svetlega dachsteinskega apnenca, ki leži na miocenskih usedlinah leške premogovne kadunje, te pa na metamorfnih skrilavcih štalenskogorske serije. V geološkem pogledu je Volinjak tektonska krpa triasnih kamnin, ki leži na paleozojskih metamorfnih skrilavcih.

GEOLOŠKA ZGRADBA NA OBMOČJU KRANJČEVEGA VRHA JANKOVCA IN MUČEVEGA

Območje Kranjčevega vrha, Jankovca in Mučevega gradijo triasne sedimentne kamnine. Najstarejšo kamnino na tem območju predstavlja svetlo sivi do temno rjavi wettersteinski dolomit, nad katerim leži wettersteinski apnenec svetlo rjave barve.Wettersteinskemu apnencu sledijo karnijski ploščati apnenci in glinovci. Na karnijskih apnencih leži norijski dolomit.
Od geološke zgradbe terena je odvisna tudi morfologija terena. Pobočja, sestavljena iz karnijskih sedimentov, so položnejša, tista, kjer je v podlagi wettersteinski apnenec in dolomit, pa so bolj strma in ponekod tudi prepadna.
Poleg triasnih kamnin so v širši okolici Jankovca prisotni še jurski skladi, ki jih gradijo apnenci, lapornati apnenci in laporji. Ti skladi se nahajajo na območju kmetij Predovnik, Danijel in Najevnik.
Območje je tektonsko precej razgibano, le redke meje med posameznimi stratigrafskimi enotami so normalne, večina njih je tektonskih. Poleg severnokaravanškega nariva, kot najmarkantnejše tektonske linije, ozemlje sekajo številni prelomi.
Vsi večji prelomi imajo smer vzhod – zahod. Območja med temi posameznimi prelomi pa so razkosana še s številnimi manjšimi prelomi in razpokami.

Zanimivosti

Na južnem pobočju Kranjčevega vrha leži svinčevo-cinkovo rudišče Mučevo. Prve začetke rudarjenja na tem področju zasledimo v prejšnjem stoletju. Kopali so le kratke rove na krajih, kjer so se pojavili sledovi svinčeve in cinkove rude. Iz tega časa so rovi kot Dobra nada, Gamsov rov, Angelvarški rov, Trojica rov in drugi. Rudišče so ponovno začeli intenzivneje raziskovati leta 1958, leta 1967 pa so pričeli s proizvodnjo svinčevo cinkove rude. Zaradi nerentabilnosti odkopavanja so s proizvodnjo prenehali leta 1980.
Ker so se ponekod rudna telesa nahajala tik pod površino, so po odkopavanjih na teh mestih nastali udori površine v jamska dela. Te udore v okviru zapiralnih del saniramo, tako da ne bodo več predstavljali nevarnosti.

<< PREJŠNJA / NASLEDNJA >>