Kaznovana posurovelost; Koroške narodne pripovedke; Vinko Moderndorfer

V rov Marije Terezije na Peci je hodilo na delo več sto rudarjev. Razen enega samega so bili vsi brezsrčni suroveži. Poštene zabave niso poznali. Kakor hitro so si prislužili nekaj tolarjev, so jih zapili, v svoji pijanosti pa počenjali razna zverinstva. Kadar so bili pijani, ni bil nihče varen življenja, če jim je prišel blizu. Njih otroci in žene se tedaj ves dan niso upale prestopiti praga svojih kočic.

Nekoč so se rudarji zopet napili do nezavesti. Blizu kraja, kjer so popivali, se je pasel bik sosednjega kmeta. Pijanci so privezali bika med dvoje smrek in živemu odrli kožo. Nato so ga spustili v gozd. Bik je strašno rjovel in končno skočil v prepad. Drugič so v svoji pijanosti pograbili nezakonskega dečka, ki je nesel svoji materi, ki je bila dekla, vodo na polje. Odtrgali so mu glavo in noge. Glavo so porabili za kroglo, noge pa za keglje pri kegljanju.

Ko so se drugega dne iztreznili, so šli v rov na delo. Ž njimi je delal tudi rudar, ki je bil gluh, zato ga kot trepa niso nikoli povabili k svojim razuzdanim gostijam. Komaj so začeli delati, je priletel gluhi rudar k pazniku in mu povedal, da sliši klic »Šihtkraj« (delopust). Paznik ga je napodil, češ, gluhi slišijo in trepi postanejo pametni, kadar se naveličajo delati. Nekaj trenutkov kasneje je zopet prišel glušec in zatrjeval, da sliši klic »Šihtkraj« in šumenje vode. Paznik mu tudi drugič ni verjel. Glušec je prišel še tretjič, nato pa je odhitel k rudarjem in jih silil, naj gredo iz rova. Nobeden ga ni hotel poslušati, vsak ga je le osorno podil iz sobe, češ, da je popolnoma znorel. Glušec je nato sam zbežal iz rova. Komaj pa je bil zunaj, je voda zalila ves rov in potopila vse rudarje, da je bilo v Podpeci osemdeset vdov.