V kraljestvu Kralja Matjaža; Uroš Podovšovnik; Planinski vestnik 6/1994 (Društvene novice)

»Kralj Matjaž se ni ganil, niti trenil ni s plamenečim očesom, ko je gledal, kako je bil njegov tabor že prostran ... Ni ga človeškega obraza, da bi ga ne bilo med njimi, vojščaki Matjaževimi... Zbrali so se bili od vseh strani in krajev tega sveta, kolikor je narodov zemlja rodila, vsi so bili tam in so čakali v taboru kralja Matjaža ure oznanenja ...

To je bil človek, bičan in oropan, ponižan in osramočen od krivice. To je bil vojšcak kralja Matjaža.
Črni strop se je razmaknil, zasvetila so se nebesa, vzdignil se je silni kralj Matjaž in ...«

Tako je v svojih sanjah videl slovenskega junaka naš pisatelj Cankar. Danes spi Matjaž v votlini nedaleč od planinske postojanke pod travnatim slemenom Male Pece, s katere se odpira mogočen pogled na njeno večjo sestro Peco.

Peca je ogromen masiv v Karavankah. S svojimi koreninami se je na vzhodu zasidrala na ozemlje zgornje Mežiške doline, na zahodu pa je njena vsa Podjuna. Ko pogledaš čez njen vrh tja proti Avstriji, imaš občutek, da se sprehajaš po ogromni gorski planoti, iz katere se dvigajo ne veliko višji zaobljeni vrhovi. Na sever in jug se spušča v širokem, a kratkem in krušljivem pečevju, njena boka pa sta zložna in dostopna prav vsakomur. Zlasti markantno je navpično južno čelo Kordeževe glave, ki je tudi najvišja kota v masivu (2126 m). Drugi najvišji vrh je na skrajnem nasprotnem koncu dvigajoča se Bistriška špica (2114 m), tretja in edina še pomembna vzpetina pa je sredi med njima stoječi Končnikov vrh (2110 m).

Tu vsak najde svoje zadovoljstvo. Planinci dosežejo vrh po dveh poteh, bodisi po »ta zložni«, bodisi pokukajo malo v južno pečevje in ob varnih jeklenicah dosežejo vrh.

Alpinistom se uresničijo želje v zavitih kaminih in belih plateh tristometrskega prepada Kordeževe glave. Romantiki se bodo podali v znamenito dolino Tople, posejano s samotnimi kmetijami, ali pa občudovali prelepo gorsko cvetje, ki gaje tu v izobilju. Ob lepem vremenu pa pridejo na svoj račun tudi jadralni padalci in zmajarji.

Tu se življenje odvija na tleh in v zraku, pa tudi pod zemljo je živahno. Tam rudarji kopljejo svinčevo rudo in si tako služijo vsakdanji kruh. Zato ni čudno, da se je prav tu, na tej gori, rodila pravljica o kralju Matjažu.